Tour de France 2024
29. junij 2024 - 21. julij 2024
Štart: Firence, Italija
Cilj: Nica, Francija
Skupna razdalja: 3,492 km
Skupna višinska razlika: 52,230 m
Etape: 21
Povprečna dolžina trase: 166,3 km
Najvišja točka dirke: Cime de la Bonette: 2.802 m (19. etapa)
Kolesarji: 176
Ekipe: 22
Branilec naslova: Jonas Vingegaard (Jumbo-Visma)
Slovenci: Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič, Luka Mezgec, Jan Tratnik
Nagradni sklad: 2,3 mio €
Nagrada za zmagovalca: 500.000 €
FOTO: Tour de France
Tour de France je nedvomno največja kolesarska dirka na svetu. Čeprav imajo številne druge dirke na kolesarskem koledarju zgodovinski in izjemen ugled, se Tour ne more primerjati z nobeno drugo. Strast, dramatičnost in zgodbe tisočih kolesarjev že dobrih sto let osvetjujejo ceste francoskega podeželja, ko se najboljši kolesarji na svetu borijo za slavno rumeno majico.
Udeleženci Toura niso povprečni profesionalni športniki, temveč so nabolj vzdržljivi tekmovalci na svetu. Tako kot na vsaki dozdajšnji izvedbi, bodo kolesarji tudi letos opravili s številnimi vzponi. V treh tednih bodo premagali kar 52 230 višinskih metrov, kar je enako 5,9-kratnemu vzponu na Mount Everest! Čeprav se Tour de France seveda še ni odpravil v Himalajo. Med gorskimi območji, ki jih redno premagujejo, so vrhovi Alp, Pirenejev, Centralnega masiva, Vogezov in Jure. Letos bodo z Grand Departom v Italiji dodali še Apenine.
FOTO: Tour de France
Čeprav ima Tour de Trance edinstven status, ni edina tovrstna dirka v kolesarstvu. Dirka traja tri tedne in ima 21 etap ter je poleg dirke Giro d'Italia in Vuelta a España ena od treh kolesarskih dirk Grand Toura. Zmaga na kateri koli od teh dirk je izjemen fizični izziv in le redki kolesarji so ga sposobni doseči, kaj šele zmagati na več dirkah. Zmaga na Touru pa kolesarjevo kariero popelje v najvišje vrhove kolesarske in športne zgodovine. Na Touru, ki letos poteka že stoenajstič, se je v častno knjigo uvrstilo le 64 kolesarjev, med njimi je nazadnje dvakrat zmagal danski kolesar Jonas Vingegaard iz ekipe Visma-Lease a Bike.
Letošnji Tour se začne 29. junija v Firencah v Italiji, prvič v zgodovini pa se bo zaradi letošnjih olimpijskih iger v Parizu dirka zaključila na južni obali v Nici in ne na Elizejskih poljanah.
Zgodovina Toura
"Tour de France se je končal in bojim se, da je ta druga izvedba tudi zadnja." - Henri Desgrange, ustanovitelj Tour de France, leta 1904
Ta izjava, ki je bila izrečena po škandaloznem Touru 1904, se je izkazala za enega najmanj utemeljenih strahov v zgodovini športa, saj Tour de France že desetletja pritegne na stotine osrednjih medijev in milijone gledalcev. Leta 1904 se je namreč na Touru zgodil preobrat, ko so mlademu Henriju Cornetu pred ključno etapo v hrano dodali uspavalne tablete. Naslednji dan je Cornet hudo padel in se je zdel izključen iz boja za zmago. Do cilja se je prebil na četrto mesto, vendar se je do zmage prebil po tem, ko je bilo ugotovljeno, da so prvi trije tekmovalci - vključno z zmagovalcem iz leta 1903 Mauriceom Garinom - med dirko "skočili" na vlak. Vsi trije so bili diskvalificirani, Henri Cornet pa je s komaj 19 leti še danes najmlajši zmagovalec dirke Tour de France v zgodovini. Goljufije, nezgode, dramatični padci in vse zgodbe, ki spremljajo potujoči športni cirkus po Franciji, so že na samem začetku podžgali ogenj navdušenja javnosti.
Henri Cornet po končanem Touru leta 1908. FOTO: Wikipedia/Wikimedia Commons
Dirka Tour de France bo letos potekala že 111. po vrsti, prvič pa se je začela leta 1903. Po prekinitvi med obema svetovnima vojnama je dirka po Franciji postala najpomembnejši dogodek kolesarskega koledarja in je danes eden najbolj gledanih športnih prireditev na svetu. Tour se je od svoje prve izvedbe precej spremenil, vendar v svojem bistvu ostaja naporna preizkušnja fizične in psihične vzdržljivosti udeležencev.
Nekateri kolesarji so zgodovino Toura zaznamovali s svojimi izjemnimi podvigi, saj so v svoji karieri večkrat zmagali v generalni razvrstitvi. Jacques Anquetil (1957-1964), Eddy Merckx (1969-1974), Bernard Hinault (1978-1985) in Miguel Indurain (1991-1995) imajo skupni rekord petih zmag na Touru, Indurain pa je edini kolesar, ki je svoje naslove osvojil v petih zaporednih letih. Američan Lance Armstrong je imel v lasti rekordnih sedem naslovov, dokler mu jih leta 2012 niso odvzeli, potem ko je priznal, da si je med vsemi sedmimi zmagami pomagal z uživanjem nedovoljenih sredstev.
Poleg tega, da si Eddy Merckx deli prvo mesto po številu skupnih zmag, je tudi rekorder v številu dni v rumeni majici - 111, rekord po številu osvojenih etap (34) pa si deli z legendarnim britanskim šprinterjem Markom Cavendishem. Ta ima letos priložnost, da se povzpne na vrh lestvice po številu osvojenih etap.
FOTO: Wilier Triestina
Zadnji zmagovalci dirke po Franciji:
- 2023 - Jonas Vingegaard, Jumbo-Visma
- 2022 - Jonas Vingegaard, Jumbo-Visma
- 2021 - Tadej Pogačar, UAE Team Emirates
- 2020 - Tadej Pogačar, UAE Team Emirates
- 2019 - Egan Bernal, Team Ineos
- 2018 - Geraint Thomas, Team Sky
- 2017 - Chris Froome, Team Sky
- 2016 - Chris Froome, Team Sky
- 2015 - Chris Froome, Team Sky
- 2014 - Vincenzo Nibali, Astana ProTeam
- 2013 - Chris Froome, Sky Procycling
- 2012 - Bradley Wiggins, Sky Procycling
- 2011 - Cadel Evans, BMC Racing Team
- 2010 - Andy Schleck, Saxo Bank
- 2009 - Alberto Contador, Astana
- 2008 - Carlos Sastre, CSC ProTeam
- 2007 - Alberto Contador, Discovery Channel
- 2006 - Oscar Pereiro, Caisse d'Epargne
Najmlajši zmagovalci
Eden od zadnjih trendov, ki jih je mogoče opaziti v profesionalnem kolesarstvu, je večja stopnja priložnosti in zaupanja, ki jo imajo mladi kolesarji. V zadnjih nekaj letih so na dirki po Franciji zmagali nekateri najmlajši prvaki v zgodovini. Egan Bernal je leta 2019 postal tretji najmlajši kolesar, ki je zmagal na Tour de France - star je bil le 22 let in 196 dni.
Tadej Pogačar je postal drugi kolesar, ki je zmagal na dirki Tour de France, star manj kot 22 let - rumeno majico je osvojil le en dan pred svojim 22. rojstnim dnem. 
FOTO: Colnago
Henri Cornet pa ostaja najmlajši kolesar, ki je zmagal na dirki Tour de France. Rumeno majico je 1904 na drugi izvedbi dirke osvojil z več kot dveurno prednostjo. Sprva je bil Cornet peti v cilju, vendar je bila dirka prepletena z različnimi škandali. Po številnih diskvalifikacijah je Cornet osvojil dirko.
1904 - Henri Cornet, 19 let in 352 dni
2020 - Tadej Pogačar, 21 let in 365 dni
1909 - François Faber, 22 let in 187 dni
2019 - Egan Bernal, 22 let in 196 dni
1910 - Octave Lapize, 22 let in 280 dni
Najstarejši zmagovalci
Nekateri najstarejši zmagovalci Tour de France so bili tudi v prvih letih dirke. Firmin Lambot je edini kolesar, ki je zmagal na dirki Tour de France, star več kot 35 let. Belgijski kolesar je svoj drugi naslov 1922 osvojil pri 36 letih in 130 dneh na svojem osmem nastopu na Touru. Naslednje leto je Henri Pélissier zmagal na Touru pri 34 letih in 180 dnevih. Ostal je drugi najstarejši kolesar, ki je zmagal na Touru.
Najstarejši kolesar, ki je zmagal na dirki Tour de France v sodobnem času, je Cadel Evans, ki je leta 2011 zmagal pri 34 letih in 160 dneh, s čimer je postal tretji najstarejši kolesar, ki je osvojil maillot jaune.
1922 - Firmin Lambot, 36 let in 130 dni
1923 - Henri Pélissier, 34 let in 180 dni
2011 - Cadel Evans, 34 let in 160 dni
1948 - Gino Bartali, 34 let in 8 dni
1910 - Lucien Buysse, 33 let in 309 dni
Zabavna dejstva o Touru
Začelo se je kot način za prodajo časopisov
Nenavadno je, da se dirka Tour ni začela z namenom preizkusa fizičnih dosežkov, ampak se je začela kot način, kako podpreti padajočo naklado časopisa L'Equipe, predhodnika časopisa L'Auto. Njegovo prodajo je ogrožala konkurenčna publikacija Le Velo, zato je urednik Henri Desgrange menil, da bi mu velika kolesarska dirka z rezultati in zgodbami, ki bi jih objavljal izključno časopis, zagotovila prednost v svetu novic. Tako se je tudi izkazalo in dirka Tour de France je postala svetovni fenomen, saj jo vsako leto prenašajo v 190 državah.
Prva stran časopisa L'Auto, 19. januar 1903. FOTO: Wikipedia/Wikimedia Commons
Gorske etape od leta 1910
Leta 1910 je novinar časopisa L'Auto Alphonse Steines želel dirko narediti bolj zanimivo in vanjo vključiti gorske etape. Urednik Henri Desgrange je bil zadržan, vendar je poslal Steinesa, naj preveri, ali je to mogoče. Steines je obtičal podhlajen v snegu, a je vseeno poslal telegram, v katerem je zapisal, da so razmere videti odlično. Ostalo je, kot pravimo, zgodovina.
Rumena majica uvedena leta 1919
Po prekinitvi Toura po prvi svetovni vojni se je Tour 1919 vrnil. Po dveh tretjinah dirke se je Desgrange odločil, da je potreben jasen pokazatelj vodilnega na dirki. Izbira rumene majice je izhajala iz barve, v kateri je bil natisnjen časopis L'Auto - rumene.
Spominska plošča v Grenoblu ob stoletnici podelitve prve rumene majice 19. julija 1919. FOTO: Wikipedia/Wikimedia Commons
Alkohol kot poživilo do šestdesetih let prejšnjega stoletja
V prvih letih dirke je alkohol veljal za poživilo. Kolesarji so se pogosto ustavljali v barih in pili pivo ali celo vino. Leta 1935 se je ves peloton ustavil na pijačo, razen Juliena Moineauja, ki je zmagal. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so kadili tudi cigarete, da bi "odprli pljuča".
Najmanjša razlika do zmage osem sekund
Leta 1989 je Greg LeMond na Touru zmagal za 8 sekund. V zadnjo etapo je vstopil z zaostankom 50 sekund za dvakratnim zmagovalcem Laurentom Fignonom. Mnogi kot razlog za poraz navajajo Fignonov konjski rep. Za primerjavo: največja razlika, ki je bila dosežena leta 1903, je znašala 2 uri, 49 minut in 45 sekund.
Najmanjše število kolesarjev, ki so končali dirko
Leta 1919, na isti dirki, na kateri je bila uvedena rumena majica, je Tour končalo le deset udeležencev. Razlog za to so bile predvsem slabe razmere na cestah, ki so bile posledica prve svetovne vojne. Zmagal je Firmin Lambot, ki je zmagal tudi na dirki leta 1922 in postal najstarejši zmagovalec.
Kdo bo zmagovalec letošnje dirke po Franciji?
FOTO: Tour de France
Zgodovinske knjige o dirki po Franciji še zdaleč niso zaprte, saj se bodo strani še pisale in nadaljevala se bo mešanica praznovanja fizičnih dosežkov, strasti, drame in polemik, zaradi katerih je "Le Tour" postal najbolj priljubljena stalnica številnih športnih navdušencev. Tour de France je dirka, na kateri bo naslednja generacija kolesarstva potrdila svoj položaj v tem športu.
25-letni slovenski kolesar Tadej Pogačar v svoji skoraj popolni kolesarski sezoni osvaja naslov za naslovom. V boju za krono bo imel številne glavne tekmece, saj bodo branilec naslova Jonas Vingegaard ter drugi zmagovalci Grand Tourov Primož Roglič, Remco Evenepoel in Jai Hindley upali, da bodo premagali favorita.
In kdo je vaš favorit?
Trasa letošnje dirke po Franciji
Izzivi, s katerimi se soočajo kolesarji v 21 etapah, so številni in različni. Letos se dirka začne v toskanskih Firencah z izjemno zahtevno 206-kilometrsko hribovito etapo do Riminija. V uvodni etapi bi lahko že na začetku prišlo do delitev v skupni razvrstitvi, vendar bo to najverjetneje priložnost za pozne napade kolesarjev. Druga etapa letošnjega Toura, ki želi biti za kolesarje izziv že od samega začetka, poteka po podobnem vzorcu kot prva. 199,2 km dolga etapa od Cesenatica do Bologne bi se lahko razpletla podobno kot uvodni dan.
FOTO: Tour de France
Zadnja etapa v Italiji bo priložnost za šprinterje. Vendar pa bo zaradi več kot 230 km dolge razdalje to dan, ki bo odvzel energijo pred prvo gorsko preizkušnjo v četrti etapi, ko se bo dirka še zadnjič začela v Italiji v kraju Pinerolo in se odpravila v Alpe s ciljem v Valloire ob vznožju slovitega prelaza Col du Galibier, kjer je Primož Roglič leta 2017 Sloveniji prikolesaril prvo etapno zmago na francoski pentlji.
Dirka nato ostane v Franciji, saj jo čakajo še druge etape v Alpah in Centralnem masivu, etapa po makadamu v Troyesu in zaključek v Pirenejih. Karavana se bo potem odpravila v najjužnejši del Alp, v Primorske Alpe blizu Azurne obale, dirka pa se bo zaključila s kronometrom v Nici.
Vir: Tour de France
1. etapa: Firence - Rimini, 206 km
2. etapa: Cesenatico - Bologna, 200 km
3. etapa: Piacenza - Torino, 229 km
4. etapa: Pinerolo - Valloire, 138 km
5. etapa: Saint-Jean-de-Maurienne - Saint-Vulbas, 177 km
6. etapa: Mâcon - Dijon, 163 km
7. etapa: Suits-Saint-Georges - Gevrey-Chambertin, 25 km
8. etapa: Semur-en-Auxois - Colombey-les-Deux-Églises, 176 km
9. etapa: Troyes - Troyes, 199 km
10. etapa: Orléans - Saint-Amand-Montrond, 187 km
11. etapa: Èvaux-Les-Bains - Le Lioran, 211 km
12. etapa: Aurillac - Villeneuve-Sur-Lot, 204 km
13. etapa: Aged - Pau, 171 km
14. etapa: Pau - Saint-Lary-Soulan Pla d'Adet, 152 km
15. etapa: Loudenvielle - Plateau de Beille, 198 km
16. etapa: Gruissan - Nimes, 187 km
17. etapa: Saint-Paul-Trois-Châteaux - Superdévoluy, 178 km
18. etapa: Gap - Barcelonnette, 179 km
19. etapa: Embrun - Isola 2000, 145 km
20. etapa: Nica - Col de la Couillole, 133 km
21. etapa: Monako - Nica, 34 km
